V javni razpravi novela Zakona o varnosti in zdravju pri delu
Novica MDDSZ, 09.07.2010
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo novelo zakona o varnosti in zdravju pri delu in jo istočasno dalo v javno razpravo. Gre za zelo pomembno področje, ki mu je treba pozornost nameniti tudi zaradi staranja delovne sile in podaljševanja delovne aktivnosti.
Kot je na novinarski konferenci dejal minister dr. Svetlik je razlog za spremembo obstoječega zakona potreba in želja, da bi zavedanje o pomembnosti varnosti in zdravja pri delu postala del kulture vodenja podjetij pri nas, kot tudi zmanjšanje nekaterih administrativnih bremen in s tem povezanih stroškov zlasti za delodajalce, ki zaposlujejo majhno število delavcev in opravljajo dejavnost, ki ni povezana z velikimi tveganji za varnost in zdravje delavcev.
Ob tem je poudaril, da »nikakor na račun odpravljanja administrativnih ovir ne bomo in ne želimo zniževati že dosežene ravni varnosti in zdravja pri delu.«
Spremembe zakona o varnosti in zdravju pri delu se nanašajo na spremenjene izjave o varnosti z oceno tveganja, informiranje in usposabljanje delavcev, delavsko participacijo pri odločanju na tem področju in zdravstven nadzor. Velik poudarek v noveli je dan tudi preventivi in izobraževanju.
Ključne novosti predloga zakona:
Revidirane in ocenjene so bile potrebe po definicijah osnovnih pojmov. Tako predlog zakona med drugim podrobneje določa, kdo po zakonu šteje za delodajalca, kot subjekta odgovornosti za varno delo delavcev (tudi: državni organ, lokalna skupnost, podružnica tujega podjetja, diplomatsko konzularno predstavništvo, uporabnik h kateremu so napoteni delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku);
Dodane so določbe o t. i. predhodnem varstvu. Strokovnjaki namreč ugotavljajo, da morajo biti načela varnega in zdravega dela upoštevana že pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških postopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih snovi, delodajalec pa mora tudi pri načrtovanju dela upoštevati duševne in telesne sposobnosti delavcev;
Najpomembnejši instrument za vodenje varnosti in zdravja pri delu je izjava o varnosti z oceno tveganja. Novela zakona ne predvideva več podzakonskega akta, ki bi opredeljeval vsebino in način izdelave tega pisnega dokumenta, pač pa zakon opredeljuje le najpotrebnejše elemente, ki jih mora delodajalec upoštevati glede na velikost podjetja in na vrsto dejavnosti, s katero se ukvarja. Novost je tudi določba, ki delodajalcu nalaga obveznost javne objave tega dokumenta ob vsaki spremembi in obveznost omogočiti delavcu vpogled, če ta to zahteva;
Novost so obveznosti delodajalca sprejeti ukrepe na delovnih mestih, kjer je večja nevarnost za nasilje tretjih oseb (blagajniška delovna mesta, recepcije, ipd.) ter v primerih, ko zve za trpinčenje, nadlegovanje in druge oblike psihosocialnih tveganj pri delu;
Med naloge delodajalca se uvajajo aktivnosti in ukrepi za krepitev zdravja pri delu, glede zdravstvenih pregledov pa novela zakona poudarja obveznost, da so usmerjeni v odkrivanje tveganj za zdravje, ki izhajajo iz konkretnega delovnega mesta na katerem delavec dela;
Novela naj bi določila Inšpektorat RS za delo kot upravljalca evidenc podatkov o smrtnih nezgodah, nezgodah, zaradi katerih je delavec odsoten z dela več kot tri dni, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in boleznih povezanih z delom. (Doslej je bil to Inštitut za varovanje zdravja);
Zaostritev kazenskih sankcij za prekrške, ki jih storijo pravne osebe, posamezniki ali delavci;
Revizija vseh podzakonskih aktov in prenos vsebine nekaterih v neobvezujoče smernice…
V eni od delovnih skupin za pripravo spremeb KNSS Neodvisnsot zastopa g. Janez Motaln.
Vpisano: julij 16th, 2010 V Dobro je vedeti....
Komentarji: nič